Kako namestiti Linux <author>Eric Steven Raymond, <htmlurl url="http://www.tuxedo.org/~esr/" name="Thyrsus Enterprises">, <tt>esr@thyrsus.com</tt> <date>v5.6, 4. januar 2002 <abstract> Ta spis je slovenski prevod spisa Installation-HOWTO. Opisuje, kako dobiti programsko opremo za Linux in jo namestiti, in je prvi dokument, ki naj bi ga novi uporabnik Linuxa prebral, da bi se sploh lahko lotil dela. </abstract> <toc> <sect>Uvod <sect1>Namen tega spisa Linux je prosto dostopna izvedba Unixa za ne pretirano drage osebne računalnike (razvit je bil na procesorjih 386 in zdaj podpira procesorje 486, 586, Pentium, strojno opremo PowerPC, Sun Sparc, ARM, DEC Alpha in celo veliki računalnik IBM System 390!). Podpira širok spekter programja, skupaj z grafičnim sistemom X Windows, urejevalnikom Emacs, omrežno podporo TCP/IP (s protokolom SLIP vred) in številnimi aplikacijami. V tem spisu predpostavljamo, da ste že slišali za Linux, zdaj pa bi ga radi pripravili do delovanja. Osredotočamo se na osnovno različico za procesorje Intel, ki je najbolj priljubljena, vendar večina nasvetov velja tudi za računalnike Power PC, Sparc in Alpha. <sect1>Prevodi Ta spis je poleg <htmlurl url="http://www.tldp.org/HOWTO/Installation-HOWTO/" name="angleškega izvirnika"> dostopen še v <htmlurl url="http://qwert.cz/linux/howto/" name="češkem">, <htmlurl url="http://linux.softcatala.org/projectes/doc/install/index.html" name="katalonskem"> in <htmlurl url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html" name="slovenskem"> prevodu. <sect1>Drugi viri informacij Novincem v Linuxu je na voljo več virov osnovnih informacij o tem sistemu. Najbolje jih je iskati na domači strani Dokumentacijskega projekta za Linux (angl. Linux Documentation Project -- <idx>LDP</idx>) na <url url="http://www.linuxdoc.org/">. Tam najdete najnovejše osvežene različice angleškega izvirnika tega spisa, kot <url url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/Installation-HOWTO.html">. Verjetno boste začeli brskati po virih pri splošnih informacijah o Linuxu; preberite informativni letak <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html" name="INFO-SHEET"> in metavprašanja <url url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/META-FAQ.html" name="META-FAQ">. V sestavku ,,Linux Frequently Asked Questions`` (pogosta vprašanja, preberite <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html" name="slovenski prevod PZV">) je veliko najpogostejših vprašanj (in odgovorov!) o Linuxu -- novi uporabniki bi ta spis ,,zares morali prebrati``. Dokumentacijski projekt za Linux piše množico priročnikov in knjig o Linuxu. Vsa ta dokumentacija je prosto dostopna v internetu, dobite jo na domači strani LDP. Slovenske prevode nekaterih spisov najdete na <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/">. Knjiga Namestitev in začetek dela z Linuxom je popoln vodnik, ki uči, kako dobiti Linux in ga namestiti, pa tudi, kako ga uporabljati. Je popoln učbenik o rabi in poganjanju sistema in postreže z veliko več informacijami, kot jih boste našli tule. Po tej knjigi lahko brskate na naslovu <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/"> ali na domači strani LDP; tam si lahko tudi priskrbite izvod knjige. Ne nazadnje je na voljo tudi precej strokoven spis <htmlurl name="Guide to x86 Bootstrapping" url="http://www.nondot.org/sabre/os/files/Booting/x86Bootstrapping.html">. Ta dokument meri bolj na NetBSD kakor na Linux, a so v njem uporabni podatki o nastavitvah diska in zagonskih upravljalnikov za več operacijskih sistemov v istem računalniku. Prosim, ne pisarite mi prošenj, naj vam pomagam pri nameščanju. Tudi če bi imel čas, da bi vam ustregel, je mnogo manj učinkovito odpravljati težave po pošti, kakor če prosite za pomoč domačo skupino uporabnikov Linuxa. Stike s svetovnimi skupinami uporabnikov Linuxa pa lahko navežete na naslovih, objavljenih na <htmlurl url="http://www.linuxdoc.org/" name="strani LDP">. Slovenske najdete na <url url="http://www.lugos.si/">. <sect1>Nove različice tega spisa Nove različice prvotnega spisa Linux Installation HOWTO so redno objavljene v novičarskih skupinah <htmlurl url="news:comp.os.linux.help" name="comp.os.linux.help">, <htmlurl url="news:comp.os.linux.announce" name="comp.os.linux.announce"> in <htmlurl url="news:news.answers" name="news.answers">. Odložene so tudi v različne strežnike za FTP in splet, skupaj z domačo stranjo LDP. Zadnjo izvirno angleško različico najdete v svetovnem spletu pod URL <url url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Installation-HOWTO.html">. Slovenski prevod je dostopen na spletnem naslovu <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html">. Formati DVI, postscript, PDF, TXT, HTML in SGML so v podimenikih FTP <url url="ftp://ftp.lugos.si/doc/HOWTO-sl/">. <sect1>Odzivi in popravki Če imate kakršnakoli vprašanja ali pripombe na angleški izvirnik tega spisa, lahko pišete meni, Ericu S. Raymondu, avtorju, na <htmlurl url="mailto:esr@thyrsus.com" name="esr@thyrsus.com">. Vesel bom prav vsakega predloga ali kritike. Če odkrijete napako, me, prosim, obvestite o tem, da jo bo lahko v naslednjih izdajah popravil. Že vnaprej hvala. Prosim, ne sprašujte me, kako bi odpravili strojne težave, ki so nastale med namestitvijo. Preučite Namestitev in začetek dela z Linuxom, pognjavite svojega prodajalca ali preberite novičarsko skupino <htmlurl url="news:comp.os.linux.setup" name="comp.os.linux.setup">. Ta HOWTO si želi biti hiter, neboleč vodnik po normalni namestitvi -- o strojnih težavah in diagnosticiranju pa pripravljamo poseben HOWTO. Pripombe na slovenski prevod pošiljajte na naslov <htmlurl url="mailto:roman.maurer@amis.net" name="roman.maurer@amis.net">. <sect>Zadnje spremembe <itemize> <item>Dodan razdelek ,,Kupite, ne gradite``. <item>Dodana snov o zaganjanju s plošče CD-ROM. </itemize> <sect>Najlažji izbor: Kupite, ne gradite Linux je dandanes že toliko dozorel, da vam bodo posebni sestavljalci sistemov sestavili delovno postajo, vanjo namestili in nastavili Linux ter sistem intenzivno preverili, preden vam bodo vse skupaj dostavili. Če imate denarja več kakor prostega časa ali če imate stroge zahteve, kar zadeva zanesljivost ali vedenje sistema, so ti sestavljalci koristni, saj vam zagotavljajo, da ne boste dobili pokrpane ali hitro pokvarljive strojne opreme. Za tiste med vami, ki nimate debelih denarnic, pa se preostanek tega HOWTO ukvarja s tem, kako sami namestite Linux. <sect>Preden začnete Preden namestite Linux, morate vedeti, ali je vaš stroj sploh sposoben poganjati ta sistem, in odločiti se morate, kateri Linux bi radi namestili. Spletna stran <url name="Linux Pre-installation checklist" url="http://members.tripod.com/~algolog/lnxchk.htm"> vam lahko pred začetkom namestitve pomaga organizirati namestitvene podatke. <sect1>Strojne zahteve Kakšen sistem je potreben za poganjanje Linuxa? Dobro vprašanje. Strojne zahteve za sistem se namreč nenehno spreminjajo. Spis Linux Hardware-HOWTO, <url url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/Hardware-HOWTO.html">, obsega (bolj ali manj) popoln seznam strojne opreme, podprte v Linuxu. Informativni letak o Linuxu, <url url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/INFO-SHEET.html">, ponuja še en tak seznam. Za različice na procesorjih Intel (ali klonih) je potrebna naslednja strojna sestava: Deloval bo katerikoli procesor <idx>80386</idx>, <idx>80486</idx>, <idx>Pentium</idx>, <idx>Pentium II</idx> ali <idx>Pentium III</idx>. Neintelovi kloni procesorjev 80388 ali novejših naj bi v splošnem delovali. Ne potrebujete matematičnega koprocesorja, čeprav ga je dobro imeti. Dobro bo katerokoli vodilo <idx>ISA</idx>, <idx>EISA</idx>, <idx>VESA Local Bus</idx> ali <idx>PCI</idx>. Arhitektura <idx>MCA</idx> (s strojev IBM PS/2) je podprta od jeder 2.1.x, a morda še ni povsem dozorela. V svojem stroju potrebujete vsaj 4 megabajte pomnilnika. Pravzaprav lahko Linux teče tudi z le 2 MB, a večina namestitev in programja potrebuje 4. Čim več pomnilnika imate, tem srečnejši boste. Priporočam 16 MB, če nameravate uporabljati grafični sistem X-Windows; 64 MB je še bolje. Seveda boste potrebovali disk in standardni pogonski krmilnik za AT. Vsi pogoni in krmilniki vrste <idx>MFM</idx>, <idx>RLL</idx> in <idx>IDE</idx> morajo delovati. Podprtih je tudi veliko pogonov in adapterjev SCSI; več o tem zveste v spisu Linux SCSI-HOWTO. Če sestavljate nov sistem, v katerem boste poganjali Linux, se majhen dodaten strošek za SCSI obrestuje z dodatno hitrostjo in zanesljivostjo. Potrebovali boste pogon za <idx>CD-ROM</idx>; praktično vse distribucije Linuxa dandanes temeljijo na ploščah in pogonih CD-ROM. Če je bil vaš stroj zgrajen leta 1998 ali pozneje, bi morali biti sposobni zagnati namestitev Linuxa kar s plošče CD, namesto da bi uporabili zagonsko disketo. Če je vaš CD-ROM vrste <idx>ATAPI</idx>, <idx>SCSI</idx> ali pravi <idx>IDE</idx>, ne bi smeli imeti težav z njim (toda pazite se poceni pogonov, ki oglašujejo vmesnike ,,IDE``, ki niso pravi IDE). Če vaš CD-ROM uporablja posebno vmesniško kartico, je mogoče, da ga namestitveno jedro, ki ga boste zagnali z diskete, ne bo prepoznalo -- in z nedostopnim pogonom CD-ROM je konec namestitve. Tudi pogoni CD-ROM, ki jih priključite na vzporedna vrata, ne bodo delovali. Če ste v dvomih, si preberite spis <url name="Linux CD-ROM HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/CDROM-HOWTO.html"> s seznamom in podrobnostmi o podprti strojni opremi. Če vaš CD-ROM ni naveden v zaporedju za zagon vašega sistema, boste potrebovali disketno enoto velikosti 3,5". Disketne enote velikosti 5,25" so v Linuxu sicer podprte, a jih uporablja že tako malo ljudi, da ni nujno, da bodo slike disket šle na diskete. (Okleščeni Linux sicer lahko teče z ene same diskete, a je to uporabno le za namestitev in za določena opravila, povezana z odpravljanjem težav.) Potrebujete tudi grafično kartico <idx>MDA</idx>, Hercules, <idx>CGA</idx>, <idx>EGA</idx>, <idx>VGA</idx> ali <idx>Super VGA</idx> in monitor. Če vaša grafična kartica deluje v MS-DOS ali Windows, bo v splošnem delovala tudi v Linuxu. A če želite poganjati grafični sistem X Window, morate upoštevati dodatne omejitve o podprti grafični opremi. Več o poganjanju in zahtevah X zveste v spisu <url url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl.html" name="Linux XFree86-HOWTO">. Če imate računalnik s procesorjem Motorola 68K (se pravi stroje kot <idx>Amiga</idx>, <idx>Atari</idx> ali <idx>VMEbus</idx>), si oglejte pogosta vprašanja (PZV) o projektu Linux/m68k na <url url="http://www.linux-m68k.org/pub/faq/faq.html">. Tam boste izvedeli več o minimalnih zahtevah in stanju prenosa. PZV pravijo, da je Linux na m68k zdaj tako stabilen in uporaben kakor različice na Intelovih procesorjih. <sect1>Prostorske potrebe in sobivanje Za Linux potrebujete prostor na disku. Količina potrebnega prostora je odvisna od tega, koliko programja nameravate namestiti. Večina namestitev dandanes potrebuje velikostni razred gigabajta. V to je všteto: prostor za programje, izmenjalni prostor (ki se uporablja kot navidezni RAM vašega stroja), prostor za uporabnike in tako naprej. Mogoče je, da poganjate minimalni sistem z Linuxom na manj kot 80 MB (to je bilo kar pogosto, ko so bile distribucije Linuxa še manjše), mogoče pa je tudi, da porabite precej več kakor dva gigabajta za vso vašo programsko opremo za Linux. Količina je zelo odvisna od nameščene količine programja in od prostora, ki ga potrebujete. Več o tem pozneje. Linux lahko sobiva z drugimi operacijskimi sistemi na vašem disku, kot so MS-DOS, Microsoft Windows ali OS/2. (Pravzaprav lahko uporabljate celo datoteke sistema MS-DOS in poganjate nekatere programe za MS-DOS kar v Linuxu.) Z drugimi besedami, ko razdelite pogon za Linux, bosta MS-DOS ali OS/2 živela na svojih razdelkih, Linux pa na svojem. O takih <idx>večzagonskih</idx> sistemih bomo podrobneje pisali pozneje. Seveda pa vam ni treba poganjati MS-DOS, OS/2 ali kateregakoli drugega operacijskega sistema, da bi uporabljali Linux. Linux je povsem drugačen, samostojen operacijski sistem (OS) in kar zadeva namestitev ali rabo, ni odvisen od drugih OS. Skratka, najmanjša namestitev Linuxa ni veliko večja, kot je potrebna za MS-DOS ali Windows 3.1 (in je precej manjša od minimalne za Windows 95!). Če imate 386 ali 486 z vsaj 4 MB RAM, boste Linux uporabljali z veseljem. Linux ne potrebuje velikih količin diskovnega prostora, pomnilnika ali procesorske hitrosti. Matt Welsh, prvi pisec tega HOWTO, je včasih uporabljal Linux na 386/16 MHz (najpočasnejši stroj, kar ga sploh lahko dobite) s 4 MB RAM in je bil z njim povsem zadovoljen. Čim več hočete narediti, tem več pomnilnika (in hitrejši procesor) boste potrebovali. Po naših izkušnjah s 486 in 16 MB RAM Linux prekaša marsikateri model dragih delovnih postaj. <sect1>Trajanje namestitve Sodobna namestitev Linuxa s plošče CD-ROM traja od 90 minut do tri ure. <sect1>Izbiranje distribucije Linuxa Preden namestite Linux, se morate odločiti za eno od dostopnih ,,distribucij``. Tako je, ni le ene same, standardne izdaje programja za Linux -- veliko takih izdaj je. Vsaka ima svojo dokumentacijo in namestitvena navodila. Vse distribucije pa bolj ali manj uporabljajo isto izvirno kodo. Distribucije Linuxa so na voljo po anonimnem FTP in po poštnem naročilu na disketah, traku ali plošči CD-ROM. Na voljo so številne primerjave in opisi distribucij. Spletišče <url url="http://lwn.net/" name="Linux Weekly News"> ni le izvrsten vir novic in podatkov, temveč objavlja tudi tedensko poročilo o distribucijah z nekaterimi kazalci na mnoge od njih. V megleni, davni preteklosti, ko je bil ta HOWTO napisan (1992--93), je večina dobila Linux tako, da si ga je mučno dolgo prenašala iz interneta ali z BBS v svoj dosovski stroj in po zamudnem postopku presnela dobljene datoteke na več disket. Eno od disket je bilo potem treba zagnati in z njo namestiti preostalih ducat. Z nekaj sreče (in brez poškodb nosilca) ste lahko po nekaj urah končali namestitev z delujočim Linuxom. Ali pa tudi ne. Čeprav je ta pot še vedno mogoča (in lahko vzamete eno od številnih distribucij z <url url="http://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/">), so danes na voljo tudi veliko manj naporne. Najlaže je kupiti eno od visoko kakovostnih komercialnih distribucij Linuxa na plošči CD-ROM, npr. Red Hat, Debian, SuSE, Linux Pro, ali WGS. V bližnji knjigarni ali računalniški trgovini so na voljo po manj kot 20.000 tolarjev in vam bodo prihranile marsikatero urico jeze. Kupite lahko tudi antologijske plošče CD-ROM, kot je InfoMagicov Linux Developer's Resource set. Na njih je več distribucij Linuxa in sodobni prepis večjih arhivov tega sistema, kot sta Metalab ali Tsx-11. V preostanku tega HOWTO se bomo osredotočili na korake, potrebne za namestitev z antologijske plošče CD-ROM ali enega od cenejših komercialnih Linuxov, za katerega ni tiskanega priročnika o namestitvi. Če je za vaš Linux na voljo tudi priročnik na papirju, vam lahko deli tega HOWTO sicer rabijo kot uporabno ozadje, vendar morate upoštevati podrobna namestitvena navodila iz priročnika. <sect>Pregled namestitve Pred namestitvijo je pametno zbrati podatke o strojni sestavi računalnika. Ugotovite izdelovalca in številko modela vsake kartice v vašem stroju; zberite številke IRQ in kanalov DMA. Verjetno vsega tega ne boste potrebovali -- a če se izkaže drugače, vam bo prišlo zelo, zelo prav. Če želite poganjati sistem z dvojnim zaganjanjem (Linux in DOS ali Windows v istem stroju), preuredite (prerazdelite) disk, da boste naredili prostor za Linux. Če ste modri, boste najprej naredili popolno varnostno kopijo vsega sistema! <sect1>Prvi namestitveni koraki: preprosta pot Če imate CD-ROM vrste EIDE/ATAPI (dandanes povsem vsakdanji), preglejte nastavitve BIOS vašega stroja in si oglejte, ali lahko zaganjate sistem s plošče CD-ROM. Večina strojev, narejena od druge polovice leta 1997 naprej, to zmore. Če je vaš stroj med njimi, spremenite nastavitve tako, da se bo sistem najprej poskušal zagnati s plošče CD-ROM. Pogosto boste to lahko nastavili na podmenuju ,,BIOS FEATURES`` (zmožnosti biosa) v nastavitvenem menuju biosa. Potem vstavite namestitveni CD-ROM. Znova zaženite računalnik. Začeli ste. Če imate CD-ROM vrste SCSI, lahko še vedno pogosto zaganjate sistem z njega, vendar je to malo bolj odvisno od matične plošče in biosa. Tisti, ki vedo, zakaj so zapravili dodatne tolarje za CD-ROM vrste SCSI, verjetno tudi vedo, kako to urediti. <sect1>Prvi namestitveni koraki: težja pot <enum> <item> Naredite namestitvene diskete. <item> Poženite namestitveni mini Linux z disket, da boste dobili dostop do pogona CD-ROM. </enum> <sect1>Nadaljevanje namestitve <enum> <item> Pripravite datotečne sisteme Linuxa. (Če niste že prej spremenili razdelčne tabele diska, jo boste zdaj.) <item> Namestite osnovni stabilni Linux s plošče CD-ROM. <item> Zaženite Linux z diska. <item> (Po želji.) Namestite več programski paketov s plošče CD-ROM. </enum> <sect1>Osnovni deli namestitvene opreme Tu so osnovni deli namestitvene distribucije: <itemize> <item>Datoteke <tt>README</tt> (datoteke, ki jih morate prebrati) in FAQ (pogosta vprašanja). Te so navadno v najvišjem imeniku pogona CD-ROM in jih lahko preberete, ko enkrat v Linuxu priklopite disk. (Odvisno od tega, kako je narejen CD-ROM, jih morda vidite tudi v sistemu DOS/Windows.) Te datoteke je dobro prebrati takoj, ko jih lahko, saj izveste za pomembne nadgradnje ali spremembe. <item>Veliko zagonskih slik disket (angl. <idx>bootdisk</idx> images), pogosto so v podimeniku. Če sistema ne morete zagnati s plošče CD-ROM, je ena od teh datotek tista, ki jo boste zapisali na disketo in s tem naredili zagonsko disketo. Izbrali boste eno od zgornjih zagonskih slik, odvisno od strojne opreme, ki jo imate v sistemu. Gre za to, da se nekateri strojni gonilniki ne razumejo z drugimi na čudne načine. Namesto da poskušate odpraviti strojne težave vašega sistema, je laže uporabiti zagonsko disketo, ki omogoči le gonilnike, ki jih potrebujete. (To bo imelo tudi prijeten stranski učinek, saj bo jedro zato manjše.) <item>Slika reševalne diskete. To je disketa z osnovnim jedrom in orodji za reševanje po katastrofi, ki nastane, če nekaj povozi jedro ali zagonski blok vašega diska. <item><tt>RAWRITE.EXE</tt>. To je program za MS-DOS, ki zapiše vsebino datoteke (na primer zagonsko ali korensko sliko diskete) neposredno na disketo, ne glede na njen format. <tt>RAWRITE.EXE</tt> potrebujete le, če nameravate narediti zagonske in korenske diskete v sistemu MS-DOS. Če imate namesto tega dostop do delovne postaje Unix z disketno enoto, lahko naredite diskete tam, uporabljajoč ukaz <tt>dd</tt> ali morda graditveni skript, ki vam ga priskrbi izdelovalec. Poglejte v referenčni priročnik na stran o dd(1) (<tt>man dd</tt>) in prosite svojega krajevnega guruja Unixa za pomoč. V nadaljevanju tega dokumenta je zgled rabe <tt>dd</tt>. <item>Sam CD-ROM. Namen zagonske diskete je pripraviti stroj za nalaganje korenskih ali namestitvenih plošč, ki so spet le naprave za pripravo vašega diska in kopiranje delčkov plošče CD-ROM nanj. Če lahko zaganjate sistem s plošče CD-ROM, lahko zaženete sistem in nadaljujete pripravo diska. </itemize> <sect>Podrobnosti o namestitvi <sect1>Priprava za namestitev Linux uporablja strojno opremo osebnega računalnika učinkoviteje kakor MS-DOS, Windows ali NT in je zato tudi manj toleranten do napačno nastavljenih naprav. Preden začnete, lahko napravite to ali ono, kar bo zmanjšalo možnost, da bi vas ustavila taka težava. Najprej zberite vse priročnike o vaši strojni opremi, kar jih imate -- o matični plošči, grafični kartici, monitorju, modemu itd. -- in jih imejte pri roki, če bi jih morda potrebovali. Drugič, zberite podrobne informacije o strojni sestavi vašega računalnika. To storite preprosto tako, da v MS-DOS 5.0 ali poznejšem izpišete poročilo Microsoftovega diagnostičnega pripomočka <tt>MSD.EXE</tt> (lahko izpustite dele o TSR, gonilnikih, karti pomnilnika, okoljskih nizih in različici OS). Med drugim vam bo to zagotovilo popolno in pravilno informacijo o vaši grafični kartici in vrsti miške, kar vam je lahko v pomoč pri poznejši nastavitvi X Window. Tretjič, preverite, ali ima vaš stroj nastavitvene težave s podprto strojno opremo, ki lahko povzročijo nepopravljivo zaklepanje med namestitvijo Linuxa. <itemize> <item> Sistem DOS/Windows lahko uporablja diske IDE in CD-ROM tudi z napačno nastavljenimi skakači master/slave na pogonih. Pri Linuxu to ne bo šlo. Če ste v dvomih, preverite svoje skakače master-slave! <item> Je katera od vaših zunanjih naprav načrtovana brez nastavitvenih skakačev ali nespremenljivega pomnilnika? Če je, morda potrebuje zagonsko uvajanje kakega pripomočka za MS-DOS, da se zažene, in morda ne bo preprosto dostopna v Linuxu. Plošče CD-ROM, zvočne kartice, omrežne kartice ethernet in poceni tračne enote lahko povzročajo take težave. Če je tako, lahko to obidete s pravilnim argumentom zagonskemu pozivniku; podrobnosti glej na <htmlurl name="Linux Boot Prompt HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/BootPrompt-HOWTO.html">. <item> Nekateri drugi operacijski sistemi dovoljujejo miški bus mouse, da deli prekinitve IRQ z drugimi napravami. Linux tega ne podpira; pravzaprav tak poskus lahko zaklene vaš stroj. Če uporabljate miško bus mouse, si preberite podrobnosti na <htmlurl name="Linux Bus Mouse HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/Busmouse-HOWTO.html">. </itemize> Če je mogoče, dobite telefonsko številko izkušenega uporabnika Linuxa, ki ga lahko pokličete v izrednih primerih. V devetih primerih od desetih je ne boste potrebovali, a jo je vseeno pametno imeti. Ocenite približen čas namestitve. Približno eno uro bo trajalo za gol sistem ali sistem, ki bo poganjal le Linux. Ali do tri ure za večzagonski sistem (pri teh so precej pogostejši napačni zagoni in zamrznitve). <sect1>Izdelava zagonske in korenske diskete (Ta korak je potreben le, če ne morete zagnati namestitve Linuxa s plošče CD-ROM.) CD-ROM z Linuxom lahko ima namestitvene pripomočke, ki vam omogočijo izdelavo zagonske (boot), korenske (root) in reševalne (rescue) diskete z interaktivnimi pozorniki. To je lahko namestitveni program za MS-DOS (kot pri Red Hat <tt>redhat.exe</tt>) ali skript za Unix ali oboje. Če imate tak program in ga lahko uporabite, si preberite preostanek tega podrazdelka le informativno. Poženite program, ki bo poskrbel za pravo namestitev -- njegovi tvorci gotovo vedo več o tej posebni distribuciji kakor jaz -- in izognili se boste številnim težkim korakom pri odpravljanju napak. Podrobnejše podatke o izdelavi zagonskih in korenskih disket najdete na <htmlurl name="Linux Bootdisk HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/Bootdisk-HOWTO.html">. Vaš prvi korak bo izbor slike zagonske diskete, ki ustreza vaši strojni opremi. Če morate to narediti na roko, boste v splošnem opazili, da (a) so slike zagonskih disket na plošči CD-ROM poimenovane tako, da vam olajšajo izbor pravilne, in (b) je v bližini datoteka s kazalom in opisi vseh slik. Potem morate narediti diskete s sliko zagonske diskete, ki ste jo izbrali, in s slikami korenskih in reševalnih disket. Tu vstopi v igro dosovski program <tt>RAWRITE.EXE</tt>. Zatem potrebujete dve ali tri gosto formatirane diskete MS-DOS. (Vse morajo biti iste vrste; če je vaš zagonski disketni pogon velikosti 3,5&dquot;, morajo biti vse diskete velike 3,5&dquot;.) <tt>RAWRITE.EXE</tt> boste uporabili za zapis zagonskih in korenskih slik na diskete. Pokličite ga brez argumentov, takole: <tscreen> C:\> RAWRITE </tscreen> Odgovorite na vprašanja o imenu datoteke, ki naj se prepiše, in diskete, na katero naj se prepiše (na primer <tt>A:</tt>). RAWRITE bo prepisal datoteko, blok za blokom, neposredno na disketo. Uporabite RAWRITE tudi za korensko sliko diskete (kot npr. <tt>COLOR144</tt>). Ko opravite, boste imeli dve disketi: ena bo zagonska, druga pa korenska. Ti dve disketi nista več berljivi v sistemu MS-DOS (zdaj sta disketi v nekem smislu ,,formata Linux``). V sistemu Unix lahko opravite isto z ukazom <tt>dd(1)</tt>. (Za to boste, seveda, potrebovali delovno postajo Unix z disketnim pogonom.) Na delovni postaji Sun z disketnim pogonom na napravi <tt>/dev/rfd0</tt> lahko uporabite ukaz: <tscreen><verb> $ dd if=bare of=/dev/rfd0 obs=18k </verb></tscreen> Kot argument programu <tt>dd</tt> morate na nekaterih delovnih postajah (npr. Sun) priskrbeti ustrezno velikost izhodnega bloka (argument ,,obs``), sicer to ne bo delovalo. Če imate težave, si preberite stran referenčnega priročnika za dd(1) (<tt>man dd</tt>). Preverite, ali uporabljate povsem nove diskete brez vsakršnih napak. Na disketah ne sme biti slabih blokov. Zavedajte se, da vam ni treba poganjati Linuxa ali MS-DOS, če želite namestiti Linux. A poganjanje Linuxa ali MS-DOS vam olajša izdelavo zagonske in korenske diskete s plošče CD-ROM. Če v svojem stroju še nimate operacijskega sistema, lahko uporabite Linux ali MS-DOS pri prijatelju in z njim naredite potrebni disketi, potem pa ju namestite pri sebi. <sect1>Razdelitev diskov z DOS/Windows<label id="partitioning"> V večini uporabljenih sistemov je disk že posvečen razdelkom za MS-DOS, OS/2 in tako naprej. Tem razdelkom morate spremeniti velikost, če hočete imeti prostor za Linux. Če boste poganjali večzagonski sistem, vam toplo priporočam, da si preberete enega ali več naslednjih mini HOWTO, ki opisujejo različne večzagonske nastavitve. <itemize> <item><htmlurl name="DOS-Win95-OS2-Linux mini-HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/mini/Linux+DOS+Win95+OS2.html">. <item><htmlurl name="Linux+Win95 mini-HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/mini/Linux+Win95.html"> <item><htmlurl name="Linux+NT-Loader mini-HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/mini/Linux+NT-Loader.html"> </itemize> Tudi, če ti spisi niso neposredno uporabni za vaš sistem, vam bodo pomagali razčistiti pojme. <bf>POZOR:</bf> Nekateri Linuxi se bodo namestili v imenik na vašem razdelku za MS-DOS. (To je nekaj drugega kakor namestitev z razdelka za MS-DOS.) Namesto tega boste torej uporabili datotečni sistem ,,UMSDOS``, ki vam omogoča, da se do imenikov razdelka MS-DOS obnašate kot do datotečnega sistema za Linux. Tako vam ne bo treba razdeliti pogona. To metodo priporočam le, če ima vaš pogon že štiri razdelke (maksimalno število, ki ga podpira DOS) in bi vam njihova razdelitev prinesla več težav kakor koristi (vaš Linux se bo s to metodo upočasnil, ker mora prevajati imena datotek). Ali če želite preizkusiti Linux pred razdelitvijo diska; da, to je kar primeren način za preizkus. A večinoma morate disk razdeliti, kot je opisano tukaj. Če nameravati uporabljati UMSDOS, ga uporabljajte na lastno odgovornost -- tu ni podrobno dokumentiran. Odslej bomo predpostavili, da ne uporabljate datotečnega sistema UMSDOS in morate torej razdeliti disk. Razdelek je le del vašega diska, rezerviran za uporabo v posameznem operacijskem sistemu. Če imate nameščen le MS-DOS, je na vašem disku verjetno le en razdelek, ves posvečen sistemu MS-DOS. Za uporabo Linuxa pa boste morali pogon razdeliti tako, da boste imeli en razdelek za MS-DOS in enega (ali več) za Linux. Razdelki so treh vrst: primarni (angl. primary), razširjeni (angl. extended) in logični (angl. logical). Na kratko: primarni razdelki so eni od štirih poglavitnih razdelkov na vašem pogonu. Če želite imeti na posameznem pogonu več kot štiri razdelke, morate narediti razširjene razdelke, ki lahko obsegajo veliko logičnih razdelkov. Podatkov ne shranjujete neposredno na razširjeni razdelek -- uporabljate ga le kot zabojnik za logične razdelke. Podatki so shranjeni ali na primarnih ali na logičnih razdelkih. Povejmo še drugače; večina ljudi uporablja le primarne razdelke. Vendar, če potrebujete več kot štiri razdelke na enem samem disku, naredite razširjeni razdelek. Logični razdelki se potem ustvarijo na razširjenem razdelku. Pa jih imate -- več kakor štiri razdelke na en pogon. Vedite tudi, da z lahkoto namestite Linux na drugi pogon v vašem sistemu (v MS-DOS znan kot <tt>D:</tt>). Preprosto določite primerno ime naprave, ko ustvarjate Linuxove razdelke. To je podrobno opisano spodaj. Vrnimo se k razdelitvi diska. Včasih ni bilo mogoče spremeniti velikosti razdelka, ne da bi pobrisali podatke v njem. Dandanes obstajajo razdelčni pripomočki, ki lahko spreminjajo velikost razdelka, ne da bi uničili podatke; poznajo strukturo datotečnih sistemov, lahko najdejo prostor v datotečnem sistemu in lahko premaknejo podatke v razdelku tako, da premaknejo prostor na mesto, kjer naj bi bil, če želimo pravilno spremeniti velikost. Še vedno pa je zaradi možne človeške ali programske napake priporočeno, da naredite rezervne kopije vseh podatkov v vašem sistemu, preden razdelite disk. V Linuxu vam <htmlurl name="GNU parted" url="http://www.gnu.org/software/parted"> omogoča, da ustvarite, brišete in kopirate razdelke. Podpira datotečne sisteme ext2, FAT16 in FAT32, izmenjalne naprave za Linux (angl. swap); pozna tudi oznake diskov za MS-DOS. Parted je uporaben za ustvarjanje prostora za nove operacijske sisteme, reorganizacijo rabe diska, prepisovanje podatkov z diska na disk in zrcaljenje diskov. Je razmeroma nova koda, a poročajo, da dobro deluje in ne sesuva podatkov. Za MS-DOS je na voljo program, ki vam razdeli disk in pri tem ne uniči podatkov na njem. Imenuje se <htmlurl name="FIPS" url="http://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/install">. S pripomočkom FIPS, optimizatorjem diska (kot npr. Norton Speed Disk ali <tt>DEFRAG.EXE</tt>) in kancem sreče boste lahko spremenili velikost razdelka za MS-DOS, ne da bi izgubili podatke. Če nimate na voljo nobenih urejevalnikov velikosti razdelkov, pa je starejša metoda, da preprosto zbrišete razdelke in jih na novo ustvarite z manjšo velikostjo. Če uporabite to metodo, morate pred tem vsekakor narediti rezervne kopije podatkov, saj se ti pri tem postopku uničijo. Klasično spreminjamo razdelke s programom FDISK. Denimo, da imate 80 MB disk, posvečen MS-DOS. Radi bi ga razdelili na pol -- 40 MB za MS-DOS in 40 MB za Linux. To storite tako, da poženete <tt>FDISK.EXE</tt> v MS-DOS, zbrišete 80 MB razdelek sistema MS-DOS in na njegovem mestu ustvarite 40 MB razdelek za MS-DOS. Potem lahko formatirate novi razdelek in znova namestite svoje dosovsko programje z rezervnih kopij. 40 MB pogona pustite praznega. Pozneje boste ustvarili na neuporabljenem delu pogona razdelek za Linux. Na kratko, tole morate narediti, da zmanjšate velikost dosovskih razdelkov s FDISK: <enum> <item>Naredite popolno rezervno kopijo vsega vašega sistema. <item>Naredite zagonsko disketo za MS-DOS z ukazom, kot je <tscreen> C:\> FORMAT /S A: </tscreen> Prepišite na to disketo datoteki <tt>FDISK.EXE</tt> in <tt>FORMAT.COM</tt>, pa tudi druge pripomočke, ki jih potrebujete. (Na primer pripomočke za obnovitev vašega sistema z rezervnih kopij.) <item>Zaženite MS-DOS s sistemske diskete. <item>Poženite FDISK, po možnosti z določitvijo pogona, ki bi ga radi spremenili (kot npr. <tt>C:</tt> ali <tt>D:</tt>). <item>Zbrišite razdelke, ki bi jih radi spremenili, z ustreznimi menujskimi izbirami programa FDISK. <bf>To bo uničilo vse podatke na teh razdelkih!</bf> <item>Znova ustvarite te razdelke z manjšimi velikostmi. To storite z ustreznimi menujskimi izbirami programa FDISK. <item>Zapustite FDISK in formatirajte nove razdelke z ukazom <tt>FORMAT</tt>. <item>Obnovite prvotne datoteke z rezervnih kopij. </enum> Vedite, da vam FDISK sistema MS-DOS omogoča ustvariti ,,logični pogon za DOS`` (logical DOS drive). Logični dosovski pogon je le logični razdelek na vašem disku. Lahko namestite Linux na logičnem razdelku, a tega logičnega razdelka nočete ustvariti s fdiskom sistema MS-DOS. Torej, če trenutno uporabljate logični dosovski pogon in želite na njegovem mestu namestiti Linux, morate zbrisati ta logični pogon s FDISK za MS-DOS in (pozneje) z ustreznim orodjem za Linux ustvariti na njegovem mestu logični razdelek za Linux. Mehanizem za razdelitev diska za OS/2 in druge operacijske sisteme je podoben. Podrobnosti si oglejte v dokumentaciji za te operacijske sisteme. <sect1>Ustvarjanje razdelkov za Linux Po razdelitvi diska morate ustvariti razdelke za Linux. Preden opišemo, kako se to dela, spregovorimo o razdelkih in datotečnih sistemih v Linuxu. <sect2>Osnove razdelkov Linux potrebuje vsaj en razdelek za korenski datotečni sistem (angl. root filesystem), ki vsebuje jedro Linuxa. Datotečni sistem (angl. filesystem) si lahko predstavljate kot razdelek, formatiran za Linux. Datotečni sistemi se uporabljajo zato, da so v njih datoteke. Vsak sistem mora imeti vsaj korenski datotečni sistem. Vendar imajo številni uporabniki raje različne datotečne sisteme -- po enega za vsak večji del drevesa imenikov. Na primer, morda boste želeli ustvariti poseben datotečni sistem za shranjevanje vseh datotek v imeniku <tt>/usr</tt>. (Pazite -- v sistemih Unix se uporablja za razmejevanje imen imenikov poševnica, in ne poševnica nazaj kot pri MS-DOS.) V tem primeru imate torej korenski datotečni sistem in datotečni sistem <tt>/usr</tt>. Vsak datotečni sistem potrebuje svoj razdelek. Torej, če uporabljate hkrati korenski datotečni sistem in datotečni sistem <tt>/usr</tt>, boste morali ustvariti vsaj dva razdelka za Linux. Poleg tega večina uporabnikov naredi izmenjalni razdelek (angl. swap partition), ki se uporablja za navidezni RAM. Če imate v svojem stroju, denimo, 4 MB pomnilnika in 10 MB izmenjalni razdelek, imate, kar zadeva Linux, 14 MB navideznega pomnilnika. Ko uporabljate izmenjalni prostor, premika Linux neuporabljene strani pomnilnika na disk. To vam omogoča, da v svojem sistemu hkrati poganjate več aplikacij. Vendar izmenjavanje ni nadomestilo za fizični RAM, saj je pogosto počasno. Aplikacije, ki potrebujejo veliko pomnilnika (na primer grafični sistem X Window), pa so pogosto odvisne od izmenjalnega prostora, če nimate dovolj fizičnega pomnilnika. Skoraj vsi uporabniki Linuxa uporabljajo izmenjalni razdelek. Če imate 4 MB RAM ali manj, je izmenjalni razdelek za namestitev programja nujnost. Tudi sicer ga močno priporočam, razen če nimate na voljo velikanskih količin fizičnega pomnilnika. Velikost vašega izmenjalnega razdelka je odvisna od tega, koliko navideznega pomnilnika potrebujete. Pogosto je priporočeno, da imate vsaj 16 megabajtov navideznega pomnilnika. Če imate torej 8 MB fizičnega pomnilnika, boste želeli ustvariti 8 MB velik izmenjalni razdelek. Vedite pa, da so tudi omejitve izmenjevalnih razdelkov odvisne od platforme; oglejte si Partition-HOWTO, če želite ustvarjati izmenjevalne razdelke, večje od 1 GB. Več o teoriji videza izmenjalnega prostora in razdelitve diska najdete v spisu <htmlurl name="Linux Partition mini-HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/mini/Partition.html">. Zanimivost: mogoča, čeprav z nekaj zvijačami, je delitev izmenjalnih razdelkov med Linuxom in Windows 95 v večzagonskem sistemu. Podrobnosti si oglejte na <htmlurl name="Linux Swap Space Mini-HOWTO" url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/unmaintained/mini/Swap-Space">. Kavelj #1: Če imate pogone EIDE z razdelki, večjimi od 504 MB, morda vaš BIOS ne dovoli, da bi na njih zaganjali Linux. Imejte torej korenski razdelek manjši od 504 MB. To s pogonskimi krmilniki SCSI, ki imajo navadno lasten BIOS, ne bi smelo biti težava. Strokovne podrobnosti si oglejte na <htmlurl name="Large Disk Mini-HOWTO" url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/mini/Large-Disk.html">. Kavelj #2: Imate hkrati pogone IDE in SCSI? Potem pazite. Vaš BIOS morda ne dovoljuje zaganjanja neposredno s pogona SCSI. <sect2>Velikost razdelkov Poleg korenskih in izmenjalnih razdelkov boste želeli nastaviti enega ali več razdelkov za vaše programje in domače imenike. V teoriji bi sicer lahko vse skupaj poganjali z enega samega velikanskega korenskega razdelka, a tega ne počne skoraj nihče. Posest več razdelkov ima številne prednosti: <itemize> <item> Pogosto skrajša čas za preverjanje datotečnih sistemov ob zagonu. <item> Datoteke ne morejo rasti prek omejitev razdelka. Torej lahko uporabite meje razdelkov kot požarne pregrade proti programom (kot novičarske skupine Useneta), ki bi radi požrli velikanski delež vašega diska. Preprečite jim, da bi porabili prostor, ki ga potrebujejo vaše jedro in preostanek vaših aplikacij. <item> Če kdaj opazite šibko točko na disku, je manj boleče formatirati in obnoviti en sam razdelek, kakor pa še enkrat postaviti vse skupaj od začetka. </itemize> Na današnjih velikih diskih je dobra začetna nastavitev, da imate majhen korenski razdelek (manj kot 80 MB), srednje velik razdelek <tt>/usr</tt> (do 300 MB ali kaj takega) za sistemsko programje in razdelek <tt>/home</tt>, ki zaseda preostanek vašega dostopnega prostora za domače imenike uporabnikov. Lahko ste še bolj dovršeni. Če veste, da boste poganjali novičarske skupine Useneta, na primer, lahko za to oddelite poseben razdelek in s tem nadzirate največjo možno porabo diska. Ali pa naredite razdelek <tt>/var</tt> za pošto, novice in začasne datoteke skupaj. A v današnji vladavini zelo poceni in zelo velikih diskov, se ta zapletanja zdijo vse manj in manj pomembna za vašo prvo namestitev Linuxa. Še posebej prvič naj bo vse skupaj čim bolj preprosto. <sect1>Zaganjanje z namestitvene diskete Prvi korak je zaganjanje z diskete, ki ste jo naredili. Navadno boste lahko zagnali s prekrižanimi rokami; pozivnik zaganjalnega jedra se bo sam izpolnil po 10 sekundah. Tako boste navadno zaganjali z diska IDE. V resnici se zgodi tole: zagonska disketa ponuja miniaturni operacijski sistem, ki (ker disk še ni pripravljen) uporablja del vašega pomnilnika kot navidezni disk (imenovan, dovolj logično, ,,pomnilniški disk``, angl. ramdisk). Zagonska disketa naloži na pomnilniški disk majhen nabor datotek in namestitvenih orodij, ki vam omogočajo, da pripravite svoj disk in vanj namestite delovni Linux s plošče CD-ROM. (V preteklosti je bil to dvostopenjski proces, ki je zajemal drugo disketo, imenovano ,,korenska disketa`` (angl. root disk), odkar pa so bili uvedeni moduli jedra, se je to spremenilo.) Z določanjem argumentov po imenu jedra lahko določite različne strojne parametre, kot je IRQ in naslov vašega krmilnika SCSI, ali geometrijo pogona, preden zaženete jedro Linuxa. To je potrebno, če Linux ne zazna vašega krmilnika SCSI ali geometrije diska, na primer. Posebej veliko krmilnikov SCSI brez biosa potrebuje, da določite naslov vrat in IRQ ob zagonu. Podobno stroji IBM PS/1, ThinkPad in ValuePoint ne shranjujejo pogonske geometrije v CMOS in jo morate določiti ob zagonu. (Pozneje boste lahko nastavili svoj delovni sistem, da bo sam poiskal take parametre.) Opazujte sporočila, ko se sistem zaganja. Izpisali in opisali bodo strojno opremo, ki jo zazna vaša namestitev Linuxa. Še posebej, če imate krmilnik SCSI, morate videti izpis gostiteljev SCSI, ki so bili zaznani. Če vidite sporočilo <tscreen><verb> SCSI: 0 hosts </verb></tscreen>, potem vaš krmilnik SCSI ni bil samodejno zaznan in boste morali ugotoviti, kako povedati jedru, kje je. Sistem bo tudi prikazal podatke o zaznanih pogonskih razdelkih in napravah. Če je kateri od teh podatkov napačen ali če manjka, boste morali prisiliti nalagalnik v zaznavanje opreme. Če vse poteka v redu in se vam zdi, da je vaša strojna oprema prepoznana, lahko preskočite na naslednji razdelek ,,Nalaganje korenskega diska``. Zaznavanje opreme izsilite tako, da vstavite primerne parametre v zagonski pozornik, uporabljajoč naslednjo skladnjo: <tscreen><verb> linux <parametri...> </verb></tscreen> Veliko takih parametrov je; nekaj najpogostejših naštevamo spodaj. Sodobni zagonski diski Linuxa vam bodo pred zagonom pogosto ponudili možnost ogleda zaslona s pomočjo, ki opisuje posamezne parametre jedra. <itemize> <item>hd=cilindri,glave,sektorji Določa geometrijo pogona. Potrebujejo ga računalniki, kot so IBM PS/1, ValuePoint in ThinkPad. Če ima, na primer, vaš pogon 683 cilindrov, 16 glav in 32 sektorjev na sled, vnesite: <tscreen><verb> linux hd=683,16,32 </verb></tscreen> <item>tmc8xx=memaddr,irq Določi pomnilniški naslov in IRQ za krmilnik SCSI Future Domain TMC-8xx, ki nima podpore v biosu. Na primer: <tscreen><verb> linux tmc8xx=0xca000,5 </verb></tscreen> Pazite, da boste pri šestnajstiških številkah uporabili predpono 0x. To drži za vse naslednje izbire. <item>st0x=memaddr,irq Določi pomnilniški naslov in IRQ za krmilnik Seagate ST02, ki nima podpore v biosu. <item>t128=memaddr,irq Določi pomnilniški naslov in IRQ za krmilnik Trantor T128B, ki nima podpore v biosu. <item>ncr5380=port,irq,dma Določi vrata, IRQ in kanal DMA za splošni krmilnik NCR5380. <item>aha152x=port,irq,scsi_id,1 Določi vrata, IRQ in SCSI ID za krmilnike AIC-6260, ki nimajo podpore v biosu. To zajema krmilnike Adaptec 1510, 152x in Soundblaster-SCSI. </itemize> Če imate vprašanja o teh zagonskih parametrih, si, prosim, preberite spis SCSI HOWTO, ki je dostopen v vseh veliki arhivih Linuxa za FTP (ali kjerkoli ste že dobili tale dokument). Spis SCSI HOWTO razlaga združljivost SCSI z Linuxom veliko podrobneje. <sect2> Izbira namestitve v konzoli ali X Po zagonu vsi trenutni Linuxi ponujajo zaslonski namestitveni program, s katerim se interaktivno sprehajate po korakih in vam ponuja izdatno pomoč. Najbrž boste takoj dobili na voljo izbiro za nastavitev X, da bo lahko namestitveni program deloval v grafičnem okolju. Če lahko izberete to pot, vas bo namestitveni program spraševal o miški in vrsti monitorja, preden bo zares začel nameščati. Ko imate enkrat nameščen delovni Linux, so te izbire za vas shranjene. Delovanje monitorja boste lahko uglasili pozneje, na tej stopnji se je razumno sprijazniti z osnovnim načinom VGA 640×480. Grafični sistem X ni nujno potreben za namestitev, a (če se znate prebiti skozi nastavitve miške in monitorja) marsikomu je grafični vmesnik laže uporabljati. In tako ali tako boste želeli obuditi sistem X, torej je smiselno s tem poskusiti čim prej. Le sledite navodilom in vprašanjem programa. Popeljal vas bo po korakih, potrebnih za pripravo vašega diska, izdelavo prvih uporabniških računov in namestitvijo programskih paketov s plošče CD-ROM. V naslednjih podrazdelkih bomo opisali nekaj zvitih področij namestitvenega zaporedja, kot če bi to počeli ročno. To vam bo pomagalo razumeti, kaj dela namestitveni program in zakaj. <sect2>Uporaba programov <tt>fdisk</tt> in <tt>cfdisk</tt> Vaš prvi namestitveni korak po zagonu korenskega diska Linuxa bo narediti ali popraviti razdelčno tabelo vaših diskov. Čeprav ste prej že uporabili dosovski FDISK za spremembo razdelčnih podatkov, morate zdaj vnesti v razdelčno tabelo informacije, značilne za Linux. Za ustvarjanje ali popravljanje razdelkov Linuxa bomo uporabili Linuxovo različico programa <tt>fdisk</tt> ali njegovega zaslonsko orientiranega dvojnika <tt>cfdisk</tt>. Vedite, da mora biti argument programu <tt>fdisk</tt> naprava, ki ustreza celotnemu disku (npr. <file>/dev/sda</file>), ne le enemu od njegovih razdelkov (kot denimo <file>/dev/sda1</file>). V splošnem bo namestitveni program poiskal staro razdelčno tabelo in ponudil zagon programa <tt>fdisk</tt> ali <tt>cfdisk</tt> na njej. Od teh dveh programov je <tt>cfdisk</tt> gotovo preprosteje uporabljati, a trenutne njegove različice so tudi manj tolerantne do neobstoječih ali pokvarjenih razdelčnih tabel. Torej boste morda morali pognati <tt>fdisk</tt> (sploh, če nameščate Linux na deviško strojno opremo), da boste dobili stanje, ki ga obvladuje tudi <tt>cfdisk</tt>. Poskusite pognati <tt>cfdisk</tt>; če se pritožuje, poženite <tt>fdisk</tt>. (Če gradite sistem, ki bo poganjal izključno Linux, je dobro nadaljevati tako, da s <tt>fdisk</tt>om pobrišete vse obstoječe razdelke in potem zaženete <tt>cfdisk</tt>, s katerim uredite prazno tabelo.) Nekaj opomb je skupnih obema programoma, <tt>fdisk</tt> in <tt>cfdisk</tt>. Oba vzameta argument, ki je ime pogona, na katerem želite ustvariti razdelke z Linuxom. Imena naprav diskov so: <itemize> <item><tt>/dev/hda</tt> - prvi pogon IDE, <item><tt>/dev/hdb</tt> - drugi pogon IDE, <item><tt>/dev/sda</tt> - prvi pogon SCSI, <item><tt>/dev/sdb</tt> - drugi pogon SCSI. </itemize> Na primer, za ustvarjanje razdelkov Linuxa na prvem pogonu SCSI vašega sistema boste uporabili (ali pa bo vam bo to ponudil na izbiro namestitveni program) ukaz: <tscreen> cfdisk /dev/sda </tscreen> Če uporabljate <tt>fdisk</tt> ali <tt>cfdisk</tt> brez argumentov, bosta predpostavila napravo <tt>/dev/hda</tt>. Za ustvarjanje razdelkov Linuxa na drugem pogonu vašega sistema, preprosto določite ali <tt>/dev/hdb</tt> (za pogone IDE) ali pa <tt>/dev/sdb</tt> (za pogone SCSI), ko poganjate <tt>fdisk</tt>. Ni nujno, da so vaši razdelki z Linuxom na istem pogonu. Morda boste, na primer, želeli ustvariti razdelek za korenski datotečni sistem na <tt>/dev/hda</tt> in izmenjalni razdelek na <tt>/dev/hdb</tt>. V tem primeru pač poženite <tt>fdisk</tt> ali <tt>cfdisk</tt> po enkrat za vsak pogon. V Linuxu se razdelki poimenujejo po pogonu, ki mu pripadajo. Na primer, prvi razdelek pogona <tt>/dev/hda</tt> je <tt>/dev/hda1</tt>, drugi je <tt>/dev/hda2</tt>, in tako naprej. Če imate tudi kakšne logične razdelke, so oštevilčeni, začenši z <tt>/dev/hda5</tt>, <tt>/dev/hda6</tt> in tako naprej. <bf>POZOR:</bf> Za operacijske sisteme, različne od Linuxa, ne smete ustvarjati ali brisati razdelkov z Linuxovim <tt>fdisk</tt> ali <tt>cfdisk</tt>. Se pravi, ne ustvarjajte in ne brišite dosovskih razdelkov s to inačico orodja <tt>fdisk</tt>; namesto tega uporabite program sistema MS-DOS <tt>FDISK.EXE</tt>. Če želite narediti razdelke za MS-DOS z Linuxovim <tt>fdisk</tt>-om, je povsem mogoče, da jih MS-DOS ne bo prepoznal in se ne bo pravilno zagnal. Tole je zgled rabe programa <tt>fdisk</tt>. V tem primeru imamo na pogonu en sam razdelek za MS-DOS velikosti 61693 blokov, preostanek je prost za Linux. (V Linuxu je en blok velik 1024 bajtov. Torej 61693 blokov zasede približno 61 megabajtov.) V tem učbeniškem zgledu bomo naredili le dva razdelka, izmenjalnega (swap) in korenskega (root). To morate najbrž razširiti na štiri razdelke z Linuxom, skladno z zgornjimi priporočili: en izmenjalni razdelek, enega za korenski datotečni sistem, enega za sistemsko programje in enega za področje domačih imenikov uporabnikov. Najprej bomo uporabili ukaz ,,<tt>p</tt>``, s katerim bomo prikazali trenutno razdelčno tabelo. Kakor vidite, je <tt>/dev/hda1</tt> (prvi razdelek na napravi <tt>/dev/hda</tt>) dosovski razdelek dolžine 61693 blokov. <tscreen><verb> Command (m for help): p Disk /dev/hda: 16 heads, 38 sectors, 683 cylinders Units = cylinders of 608 * 512 bytes Device Boot Begin Start End Blocks Id System /dev/hda1 * 1 1 203 61693 6 DOS 16-bit >=32M Command (m for help): </verb></tscreen> Nato bomo uporabili ukaz ,,<tt>n</tt>``, s katerim bomo naredili nov razdelek. Korenski razdelek Linuxa bo velik 80 MB. <tscreen><verb> Command (m for help): n Command action e extended p primary partition (1-4) p </verb></tscreen> Tu smo vprašani, ali želimo narediti razširjeni (extended) ali primarni (primary) razdelek. Večinoma boste želeli uporabljati primarne razdelke, razen če potrebujete več kot štiri razdelke na pogonu. O podrobnostih si preberite v podrazdelku <ref id="partitioning" name=",,Razdelitev diskov z DOS/Windows``">, zgoraj. <tscreen><verb> Partition number (1-4): 2 First cylinder (204-683): 204 Last cylinder or +size or +sizeM or +sizeK (204-683): +80M </verb></tscreen> Prvi cilinder mora biti cilinder <bf>po</bf> mestu, kjer se konča zadnji razdelek. V tem primeru se <tt>/dev/hda1</tt> konča na cilindru 203, zato začnemo novi razdelek na cilindru 204. Kakor vidite, lahko uporabimo zapis ,,<tt>+80M</tt>``, ki določi razdelek velikosti 80 MB. Podobno zapis ,,<tt>+80K</tt>`` določi razdelek velikosti 80 KB in zapis ,,<tt>+80</tt>`` razdelek velikosti le 80 bajtov. <tscreen><verb> Warning: Linux cannot currently use 33090 sectors of this partition </verb></tscreen> Če vidite to sporočilo, ga lahko prezrete. Ostalo je iz starih omejitev datotečnih sistemov Linux, ki so bili lahko veliki le 64 MB. Z novimi datotečnimi tipi to ni več res ... razdelki so lahko dandanes veliki do 4 terabajte. Nato ustvarimo naš desetmegabajtni izmenjalni razdelek (swap), <tt>/dev/hda3</tt>. <tscreen><verb> Command (m for help): n Command action e extended p primary partition (1-4) p Partition number (1-4): 3 First cylinder (474-683): 474 Last cylinder or +size or +sizeM or +sizeK (474-683): +10M </verb></tscreen> Spet lahko prikažemo vsebino razdelčne tabele. Poskrbite, da si boste zapisali vse tukajšnje podatke, posebej velikost vsakega razdelka v blokih. Ta podatek boste potrebovali pozneje. <tscreen><verb> Command (m for help): p Disk /dev/hda: 16 heads, 38 sectors, 683 cylinders Units = cylinders of 608 * 512 bytes Device Boot Begin Start End Blocks Id System /dev/hda1 * 1 1 203 61693 6 DOS 16-bit >=32M /dev/hda2 204 204 473 82080 83 Linux native /dev/hda3 474 474 507 10336 83 Linux native </verb></tscreen> Opazili boste, da ima Linuxov izmenjalni razdelek (tu <tt>/dev/hda3</tt>) določeno vrsto ,,Linux native`` (domača vrsta za Linux). Vrsto izmenjalnega razdelka moramo spremeniti v ,,Linux swap``, da ga bo namestitveni program prepoznal kot takega. To storimo z ukazom ,,<tt>t</tt>`` programa <tt>fdisk</tt>: <tscreen><verb> Command (m for help): t Partition number (1-4): 3 Hex code (type L to list codes): 82 </verb></tscreen> Če uporabite ,,<tt>L</tt>`` za izpis posameznih kod različnih vrst razdelkov, boste videli, da številka 82 ustreza vrsti izmenjalnega razdelka za Linux (,,Linux swap``). Program <tt>fdisk</tt> lahko zapustite z ukazom ,,<tt>w</tt>``, ki tudi shrani spremembe v razdelčno tabelo. Če želite zapustiti <tt>fdisk</tt> brez shranjevanja sprememb, uporabite ukaz ,,<tt>q</tt>``. Po izhodu iz programa <tt>fdisk</tt> vas bo sistem obvestil, da morate znova zagnati računalnik. Tako preverite, ali so spremembe ostale v veljavi. Na splošno ni razloga za vnovični zagon po uporabi <tt>fdisk</tt>a -- sodobne različice programov <tt>fdisk</tt> in <tt>cfdisk</tt> so dovolj pametne, da osvežijo razdelke brez vnovičnega zagona. <sect2> Koraki po razdelitvi diska Ko ste uredili razdelčne tabele, bi jih moral vaš namestitveni program pregledati in vam ponuditi, da omogočite izmenjalni razdelek (enable swap partition). Odgovorite pritrdilno. (Namestitveni program vas raje vpraša, kot da bi to storil samodejno, saj lahko poganjate večzagonski sistem in je kateri od nelinuxovih razdelkov slučajno videti kot izmenjalni.) Nadalje vas program prosi, da povežete imena datotečnih sistemov v Linuxu (kot so <tt>/</tt>, <tt>/usr</tt>, <tt>/var</tt>, <tt>/tmp</tt>, <tt>/home</tt>, <tt>/home2</tt> itd.) z vsakim od neizmenjalnih razdelkov, ki jih boste uporabljali. Za to je le eno trdno in hitro pravilo. Obstajati mora korenski sistem, imenovan <tt>/</tt>, in biti mora zagonski. Druge razdelke Linuxa lahko poimenujete po mili volji. Pač pa obstajajo ustaljena poimenovanja, ki se jih boste morda držali, da bi si olajšali življenje. Prej sem priporočil osnovno trirazdelčno sestavo, ki zajema majhen korenski, srednje velik sistemsko-programski razdelek in velik razdelek z uporabniškimi imeniki. Tradicionalno se ustrezni imeniki teh razdelkov imenujejo <tt>/</tt>, <tt>/usr</tt>, in <tt>/home</tt>. Kontraintuitivno ime ,,<tt>/usr</tt>`` je zgodovinski ostanek časov, ko so (veliko manjši) imeli sistemi Unix sistemsko programje in domače imenike uporabnikov (angl. users) na enem samem nekorenskem razdelku. Nekatero programje je odvisno od tega imena. Če imate več kot eno področje domačih imenikov, je ustaljeno poimenovanje <tt>/home</tt>, <tt>/home2</tt>, <tt>/home3</tt> itd. To se lahko zgodi, če imate dva fizična diska. Na mojem osebnem sistemu, na primer, je to trenutno videti takole: <tscreen><verb> Filesystem 1024-blocks Used Available Capacity Mounted on /dev/sda1 30719 22337 6796 77% / /dev/sda3 595663 327608 237284 58% /usr /dev/sda4 1371370 1174 1299336 0% /home /dev/sdb1 1000949 643108 306130 68% /home2 </verb></tscreen> Drugi disk (sdb1) v resnici ni ves <tt>/home2</tt>; izmenjalna razdelka na <tt>sda</tt> in <tt>sdb</tt> v ta prikaz nista vključena. A lahko vidite, da je <tt>/home</tt> veliko prosto področje na <tt>sda</tt> in da je <tt>/home2</tt> uporabniško področje diska <tt>sdb</tt>. Če želite narediti razdelek za začasne, poštne, čakajoče in novičarske datoteke, ga imenujte <tt>/var</tt>. Sicer boste verjetno hoteli narediti <tt>/usr/var</tt> in ustvariti simbolno povezavo, imenovano <tt>/var</tt>, ki kaže nanj (namestitveni program vam ponuja, da to stori za vas). <sect1>Namestitev programskih paketov Ko boste prestali pripravo razdelkov, bo preostanek namestitve skoraj popolnoma samodejen. Namestitveni program (pa naj bo konzolni ali za X) vas bo popeljal skozi vrsto menujev, ki vam bodo omogočili izbor plošče CD-ROM, s katere boste nameščali, razdelke, ki jih boste uporabljali, in tako naprej. Tu ne bomo dokumentirali številnih posebnosti te stopnje namestitve. To je eden od delov, ki se med posameznimi distribucijami Linuxa najbolj razlikujejo (prodajalci tradicionalno tekmujejo, kdo bo tu dodal več vrednosti), a je tudi eden najpreprostejših. Namestitvenih programov ni treba posebej razlagati, saj je njihova uporaba precej samoumevna, z dobro zaslonsko pomočjo. <sect1>Namestitve po paketih Ko se namestitev konča, postane namestitveni program, če gre vse po sreči, nastavitveni program in vas sprehaja po nekaterih izbirah za nastavitev vašega sistema, preden ga prvič zaženete z diska. <sect2>LILO, nalagalnik Linuxa LILO, nalagalnik Linuxa (angl. LInux LOader), je program, ki vam omogoča poganjanje Linuxa (kot tudi drugih operacijskih sistemov, npr. Windows 98) z diska. Lahko vam je dana izbira namestitve nalagalnika LILO na disk. Odgovorite pritrdilno, razen če poganjate OS/2. OS/2 ima posebne potrebe; glej razdelek <ref id="custom-LILO" name=",,Nastavitev LILO po meri``"> spodaj. Če namestite LILO kot osnovni nalagalnik, to odpravi potrebo po posebni zaganjalni disketi. Ob vsakem zagonu računalnika lahko poveste LILO, kateri OS naj zažene. <sect2>Izdelava delovne zagonske diskete (po želji) Lahko imate tudi možnost, da naredite ,,standardno zaganjalno disketo`` (angl. standard boot disk), ki jo lahko uporabljate za zaganjanje svojega na novo postavljenega sistema Linux. (To je starejša in rahlo manj primerna metoda, ki predpostavlja, da sicer navadno zaženete DOS, a uporabljate zagonsko disketo za poganjanje Linuxa.) Za tole boste potrebovali prazno disketo visoke gostote, formatirano za MS-DOS. Velikosti na bo take, da jo boste lahko uporabljali za zagon vašega sistema. Preprosto vstavite disketo, ko boste tako naprošeni, in zagonska disketa bo ustvarjena. (To ni isto kakor namestitvena zagonska disketa in ju ne morete zamenjati med seboj!) <sect2>Različne nastavitve sistema Postopek nastavitev po namestitvi vas lahko vodi tudi skozi več postavk menuja, ki vam omogočijo, da nastavite svoj sistem. To obsega določanje naprave (angl. device) vašega modema in miške, pa tudi časovnega pasu. Sledite izbiram na menuju. Lahko vam tudi predlaga ustvarjenje uporabniških računov (angl. user accounts) ali uvedbo gesla za upraviteljski račun (angl. root account password). To ni zapleteno in navadno se le sprehodite skozi navodila na zaslonu. <sect>Zagon vašega novega sistema Če je šlo vse po načrtu, bi morali biti zdaj sposobni zagnati Linux z diska z uporabo LILO. Namesto tega ste lahko tudi sposobni zagnati Linux z zagonske diskete (ne z izvirne namestitvene zagonske diskete, temveč z diskete, narejene med namestitvijo programja). Po zagonu se prijavite kot root. Čestitamo! Imate svoj lastni sistem Linux. Če zaganjate z nalagalnikom LILO, poskusite med zaganjanjem držati tipko Shift ali Control. To vas postavi v nalagalni pozivnik (angl. boot prompt); pritisnite tipko Tab za seznam izbir. Tako lahko zaženete Linux, MS-DOS ali karkoli že, neposredno z nalagalnikom LILO. <sect>Po vašem prvem zagonu Zdaj bi morali gledati pozivnik novega Linuxa, ki se je pravkar zagnal z diska. Čestitamo! Spletna stran <htmlurl name=" GNU/Linux post-install procedures" url="http://algolog.tripod.com/postlnx.htm"> ponuja nekaj dobrih predlogov, kaj storiti takoj po namestitvi, da zmanjšate poznejše težave. <sect1>Začetek upravljanja sistema Odvisno od poteka namestitvene faze morate morda na tej stopnji ustvariti račune uporabnikov, spremeniti ime svojega računalnika (angl. hostname), ali (re)konfigurirati grafični sistem X. Še marsikaj drugega lahko nastavite in spremenite po meri, skupaj z napravami za rezervne kopije, povezavami SLIP/PPP do vašega ponudnika internetnih storitev itd. Pomaga vam lahko dobra knjiga o upravljanju sistemov Unix. (Predlagam Essential Systems Administration založbe O'Reilly and Associates.) Te stvari boste spoznali sčasoma. O drugih nastavitvenih opravkih pa bi si morali prebrati različne druge spise Linux HOWTO, na primer NET-3-HOWTO in Printing-HOWTO. <sect1>Nastavitev LILO po meri<label id="custom-LILO"> LILO je zagonski nalagalnik, ki ga lahko uporabite za izbor operacijskega sistema ob času zagona: Linux, MS-DOS ali kak drug OS. Verjetno je vaša distribucija samodejno nastavila LILO za vas že med namestitvijo (to je nekaj, kar bi morali že storiti, razen če uporabljate OS/2). Če je tako, lahko preskočite preostanek tega razdelka. Če namestite LILO kot primarni zagonski nalagalnik, bo urejal prvo stopnjo zaganjalnega procesa za vse operacijske sisteme na vašem pogonu. To deluje v redu, če je MS-DOS (ali Windows 95 ali podobno) edini drugi nameščeni operacijski sistem. Vendar lahko poganjate OS/2, ki ima lasten nalagalnik, imenovan Boot Manager. V tem primeru boste želeli, da bo primarni zagonski nalagalnik Boot Manager OS/2, in uporabili LILO le za zagon Linuxa (kot sekundarni zagonski nalagalnik). Pomemben kavelj za ljudi, ki uporabljajo sisteme s krmilniki EIDE: zaradi omejitev biosa morajo zagonski sektorji kateregakoli operacijskega sistema ležati na enem od prvih dveh fizičnih diskov. Drugače bo LILO obvisel takoj po izpisu ,,<tt>LI</tt>``, ne glede na to, od kod ga boste pognali. Če morate ročno nastaviti LILO, bo to obsegalo spreminjanje datoteke <tt>/etc/lilo.conf</tt>. Spodaj vam predstavljamo zgled nastavitvene datoteke za LILO, kjer je korenski razdelek Linuxa na <tt>/dev/hda2</tt>, in Windows 98, nameščen na <tt>/dev/hdb1</tt> (na drugem diskovnem pogonu). <tscreen><verb> # LILO naj se namesti na /dev/hda kot primarni zagonski nalagalnik. boot = /dev/hda # Zagonska slika za namestitev; verjetno ne smete spreminjati tega. install = /boot/boot.b # Kitica za zagon Linuxa. image = /vmlinuz # Jedro je v datoteki /vmlinuz. label = linux # Naj mu bo ime "linux". root = /dev/hda2 # Korenski datotečni sistem bo na /dev/hda2. vga = ask # Pozivnik za način VGA. append = "aha152x=0x340,11,7,1" # Dodaj to med zagonske izbire # za odkritje krmilnika SCSI. # Kitica za zagon Windows 98. other = /dev/hdb1 # To je razdelek MS-DOS. label = msdos # Imenuje naj se "msdos". table = /dev/hdb # Razdelčna tabela drugega pogona. </verb></tscreen> Ko ste enkrat popravili datoteko <tt>/etc/lilo.conf</tt>, poženite <tt>/sbin/lilo</tt> kot root. To bo namestilo LILO na vaš pogon. Pazite, da boste še enkrat pognali <tt>/sbin/lilo</tt> po vsakem prevajanju jedra, da boste pravilno usmerili zagonski nalagalnik na sliko novega jedra (nekaj, zaradi česar si trenutno še ne belite glave, a vseeno imejte v mislih). Poglejte, kako uporabljamo izbiro <tt>append</tt> v datoteki <tt>/etc/lilo.conf</tt>, da nastavimo zaganjalne parametre, kot smo storili pri zagonu zagonske diskete. Zdaj lahko znova zaženete sistem z diska. Privzeto bo nalagalnik LILO pognal prvi operacijski sistem, ki je naveden v konfiguracijski datoteki, kar je v tem primeru Linux. Če želite dobiti zagonski menu in izbrati drug operacijski sistem, ob zagonu držite Shift ali Ctrl; videli boste pozivnik, kot je <tscreen> Boot: </tscreen> Tu vstavite ime operacijskega sistema, ki ga želite zagnati (če mu le ustreza vrstica <tt>label</tt> v konfiguracijski datoteki; v tem primeru <tt>linux</tt> ali <tt>msdos</tt>), ali pritisnete tipko Tab za seznam. Denimo, da želite zdaj pognati LILO kot sekundarni zagonski nalagalnik; če želite zaganjati Linux z nalagalnikom Boot Manager iz OS/2, na primer. Če želite zagnati razdelek Linuxa z OS/2 Boot Manager, morate, žal, ustvariti razdelek z orodjem iz OS/2 FDISK (ne z Linuxovim), in ga formatirati kot FAT ali HPFS, da OS/2 sliši zanj. (To je IBM, za vas.) Če naj LILO zaganja Linux pod nalagalnikom OS/2 Boot Manager, morate le namestiti LILO v vaš korenski datotečni sistem Linuxa (v zgornjem zgledu <tt>/dev/hda2</tt>). V tem primeru bo konfiguracijska datoteka za LILO videti takole: <tscreen><verb> boot = /dev/hda2 install = /boot/boot.b compact image = /vmlinuz label = linux root = /dev/hda2 vga = ask </verb></tscreen> Opazite spremembo vrstice <tt>boot</tt>. Ko boste pognali <tt>/sbin/lilo</tt>, boste lahko dodali razdelek Linuxa v Boot Manager. Ta mehanizem bo deloval tudi za zagonske nalagalnike drugih operacijskih sistemov. <sect>Upraviteljski podatki <sect1>Pogoji rabe Ta dokument je pravno zaščitil © 1998 Eric S. Raymond. Lahko ga prosto uporabljate, širite in kopirate, če upoštevate naslednje pogoje: <itemize> <item>Ne opuščajte ali spreminjajte tega obvestila o pravicah razširjanja (lahko ga prevedete). <item>Ne opuščajte ali spreminjajte številke različice in datuma. <item>Ne opuščajte ali spreminjajte kazalca na trenutno spletno različico tega dokumenta. <item>Razumljivo označite vsako skrčeno ali spremenjeno različico kot tako. </itemize> Te omejitve ščitijo potencialne bralce pred starimi ali pokvarjenimi različicami. Če mislite, da imate dober razlog za izjemo, me povprašajte za mnenje. <sect1>Zasluge Vse priznanje Mattu D. Welshu, ki je izvirni avtor tega spisa HOWTO. Odpravil sem večino vsebine, vezane na distribucijo Slackware, in osredotočil preostanek tega spisa na namestitev s plošče CD-ROM, Vendar je velik del vsebine še vedno njegov. Inačica 4.1 je bila obilno izboljšana z nekaterimi predlogi Davida Shaoa <dshao@best.com>. 13. februarja 1999 je ta spis prevedel v slovenščino in ga 4. maja 2002 osvežil Roman Maurer <<htmlurl url="mailto:roman.maurer@amis.net" name="roman.maurer@amis.net">>. </article>